Vir: Lemur Legal
Odprtokodna programska oprema (»Open-Source software«) je vrsta programske opreme, prikateri je izvornakodo dostopna javnosti. Posamezniki in podjetja lahko to kodo uporabljajo vnjeni izvorni različici, lahko jo spreminjajo, nadgrajujejo in distribuirajo.
Prosta dostopnost do kode pa ne pomeni, da v zvezi z njeno uporabo ne obstajajo nobena pravila in omejitve. Pri uporabi programske opreme se pravila oblikujejo v obliki licence. V zvezi z odprtokodno programsko opremo se je oblikovalo nekaj različnih standardov uporabete vrste programske opreme. Standardi uporabe so zapisani v posameznih oblikah licenc. Naštevamo nekaj najpogostejših in razlike med njimi.
GPL. Ena od najpogostejših licenc za odprtokodno programsko opremo je GPL (»General Public License«). Ta licenca omogoča uporabnikom, da lahko brezplačno uporabljajo, kopirajo in spreminjajo kodo programske opreme. Velja tudi pravilo, da morajo uporabniki vsakršne spremembe vrniti nazaj v odprtokodno skupnost, kar pomeni da vsaka sprememba programske kode, ki je javnosti data na razpolago pod GPL licenco, tudi ostane pod to licenco. V praksi to pomeni, da če kdo uporabi programsko kodo iz programa licenciranega pod GPL in jo spremeni, mora deliti te spremembe z drugimi. Primer za GPL licenco je operacijski sistem Linux, ki je licenciran pod GPL. Ker je Linux odprtokoden, lahko vsakdo brezplačno uporablja in spreminja kodo, vendar mora deliti vsakršne spremembe z drugimi uporabniki. Drug primer uporabe te licence je MySQL podatkovna baza.
LGPL. Druga pogosta licenca je LGPL (»Lesser General Public License«). Ta licenca je podobna GPL, z eno pomembno razliko pri objavi sprememb. Vsakršne spremembe ali nadgradnje programske kode se lahko dajo na voljo za uporabo pod drugimi licencami. To pomeni, da lahko nekdo uporabi programsko opremo, licencirano na osnovi LGPL, derivativi iz te programske opreme, pa so potem lahko licencirani na druge načine, tudi na take, da koda ni na voljo za uporabo splošni javnosti. Primer za LGPL licenco je knjižnica Qt, ki je licencirana pod LGPL.
MIT licenca enako kot GPL licenca omogoča brezplačno uporabo, spreminjanje in deljenje odprtokodne programske opreme. Bistvena razlika med obema licencama pa je, da lahko uporabnik, ki spremeni izvorno kodo, to spremembo zadrži zase (programsko opremo »zapre«), torej nima obveznosti da mora spremembe deliti z drugimi. MIT je ena najpreprostejših in najbolj razširjenih licenc za odprtokodno programsko opremo. Primer odprtokodne programske opreme licencirane s to licenco je knjižnica React JavaScript library.
Apache. Podobna MIT licenci je t.i. Apache licenca. Glavna razlika med njima je v tem, da mora pri Apache licencu vsak uporabnik, ki želi komercialno uporabiti programsko opremo, navesti vir programske opreme, ki jo uproablja. Pri MIT licenci tega ni. Razlika z LGPL licenco pa je v tem, da Apache licenca ne zahteva javne objave sprememb na programski kodi.
Creative Commons. Skupina licenc, ki jih lahko avtorji del, ki so hkrati lastniki materialnih avtorskih pravic, podelijo uporabnikom glede uporabe in deljenja avtorkih del, objavljenih na spletu, se združeno imenujejo Creative Commons licence. Obstaja več vrst teh licenc. Med seboj se razlikujejo po obveznostih, ki jih morajo pri uproabi in deljenju avtorskih vsebin spoštovati uporabniki.
Comments