Kaj je NFT?

»Non-fungible token« oziroma NFT je kriptografski žeton, ki predstavlja edinstveno digitalno sredstvo. Vsak NFT vsebuje unikaten zapis informacij na blockchainu, ki lahko služi kot dokaz o lastništvu določenega digitalnega elementa ali stvarnega premoženja, povezanega z NFT-jem.

NFT lahko tako izkazuje lastništvo digitalne umetnine ali drugega avtorskega dela, digitalno identiteto, pa tudi lastništvo nepremičnine oziroma drugega stvarnega premoženja. V tem pregledu se osredotočamo predvsem na NFT-je, povezane z digitalno umetnostjo in digitalnimi zbirateljskimi predmeti.

Zamenljivost oziroma »fungibility« je lastnost določenega sredstva ali instrumenta. Bankovec za 100 EUR je na primer enakovreden drugemu bankovcu za 100 EUR, zato sta med seboj popolnoma zamenljiva oziroma »fungible«. Diploma o zaključeni fakulteti pa ni enaka drugi diplomi, saj je vezana na določeno osebo in kvalifikacijo. Dve diplomi sta zato med seboj nezamenljivi oziroma »non-fungible«.

V preteklosti so bile zelo priljubljene zbirateljske kartice, izdane v povezavi s športnimi klubi in športniki. Tovrstne serije so bile običajno številčno omejene. Redkejša ko je bila posamezna kartica, višjo vrednost je lahko dosegla. Na vrednost je lahko vplivala tudi serijska številka. Kartica z oznako 1/1000 je bila tako praviloma vrednejša od kartice z oznako 500/1000.

NFT je v eni od svojih oblik digitalni ekvivalent takšnih fizičnih zbirateljskih kartic. Z nakupom NFT-ja posameznik pridobi lastništvo določene digitalne stvaritve, na primer umetnine, oziroma pravico, povezano s stvarnim premoženjem, če je NFT vezan na takšno sredstvo.

Izdajatelj lahko na primer izda serijo 10.000 NFT-jev v obliki slik, videoposnetkov ali animacij v formatih JPG, MP4, GIF in podobno. Vsak NFT je označen z lastno serijsko številko.

NFT-ji se izdajajo s pomočjo blockchain tehnologije, ki preprečuje tako imenovano dvojno porabo oziroma »double spending«. Pri digitalnih zapisih je eden glavnih izzivov ta, da je kopija dokumenta, fotografije ali zvočnega posnetka lahko popolnoma enaka izvirniku, ne glede na število ustvarjenih kopij.

Kadar želimo digitalno prenašati informacijo o lastništvu nepremičnine, denarja ali drugega sredstva, potrebujemo mehanizem, ki preprečuje, da bi isti lastnik isto pravico prenesel na več različnih pridobiteljev. V fizičnem svetu to funkcijo opravljajo sistemi, kot je zemljiška knjiga. Blockchain tehnologija podoben problem rešuje v digitalnem okolju, saj omogoča prenos informacij brez nepooblaščenega podvajanja zapisa o lastništvu.

Izdaja NFT-ja na blockchainu njegovemu imetniku zagotavlja dokaz o lastništvu določene digitalne stvaritve in ustvarja digitalno redkost oziroma »scarcity«. Prav redkost je eden ključnih dejavnikov pri oblikovanju vrednosti tudi na tradicionalnem trgu umetnin.

Kaj je mogoče vključiti v NFT?

NFT-ji se razlikujejo tako glede vsebine kot glede pravic, ki izhajajo iz njihovega imetništva. Vključujejo lahko videoposnetke, zvočne posnetke, slike, animacije in druge digitalne vsebine.

NFT-ji so lahko statični ali dinamični. Statični NFT-ji običajno predstavljajo digitalizirana umetniška dela brez animacij in so lahko izdani v formatih JPG, PNG ali PDF. Dinamični NFT-ji pa uporabljajo formate, ki omogočajo animacijo, video ali zvok, na primer MP4, GIF, MP3 in WAV.

Na imetništvo NFT-ja so lahko vezane tudi posebne pravice. NFT lahko imetniku omogoča ekskluziven dostop do določenih vsebin ali predčasen dostop, še preden vsebine postanejo dostopne širši skupnosti. Takšni NFT-ji se pogosto imenujejo »access NFT«.

Nekateri NFT-ji, zlasti tisti, povezani z decentraliziranimi avtonomnimi organizacijami oziroma DAO, omogočajo imetnikom sodelovanje pri odločanju o skupnosti ali projektu. NFT v takšnem primeru predstavlja podlago za glasovalne oziroma upravljavske pravice in se pogosto imenuje »governance NFT«.

Ena najpogostejših finančnih pravic, povezanih z NFT-ji, je pravica ustvarjalca ali izdajatelja do deleža prihodkov od nadaljnjih prodaj. Takšna plačila označujemo kot »NFT royalties« oziroma licenčnine od prodaje NFT-jev.

Zakaj imeti NFT?

Imetništvo NFT-ja lahko izkazuje lastništvo določene digitalne stvaritve, podobno kot je posameznik lahko lastnik umetnine v fizični obliki. Obstajajo tudi digitalne galerije, ki imetnikom omogočajo spletno razstavljanje njihovih NFT-jev.

Za zbiratelje in najbolj zveste člane skupnosti, oblikovanih okoli posameznih NFT-projektov, je lahko glavni motiv za nakup že samo lastništvo edinstvenega digitalnega predmeta.

Kadar NFT imetniku zagotavlja dodatne pravice, kot so ekskluziven dostop do vsebin, posebne ugodnosti ali možnost glasovanja, je lahko njegovo imetništvo zanimivo predvsem za najaktivnejše člane skupnosti.

Ker so posamezni NFT-ji dosegli tudi večmilijonske vrednosti, je lahko njihov nakup tudi špekulativen. Pri delu kupcev je pričakovanje prihodnje rasti vrednosti verjetno eden glavnih razlogov za nakup.

Zakaj izdati NFT?

Motivacija za izdajo NFT-ja se razlikuje od motivacije kupcev in je odvisna predvsem od tega, kdo je izdajatelj ter kakšne cilje želi doseči.

Motivacija podjetij

Velika globalna podjetja, kot so PepsiCo, Nike in Adidas, so izdala lastne NFT-zbirke z namenom krepitve blagovne znamke, nagovarjanja novih skupnosti in dokazovanja, da sledijo tehnološkemu razvoju.

NFT lahko podjetju omogoči ustvarjanje novih oblik sodelovanja s kupci, razvoj digitalnih članskih programov, dostop do ekskluzivnih vsebin ali povezovanje fizičnih izdelkov z digitalnimi sredstvi.

Digitalna umetnost in pasivni prihodki

Pri NFT-jih, povezanih z digitalno umetnostjo, primarna izdaja predstavlja način prodaje digitalnih umetniških del. Izdajatelj oziroma ustvarjalec ob prvi prodaji prejme prihodek, ki ga lahko deli z drugimi sodelujočimi.

V programsko kodo je mogoče vključiti tudi pravilo, po katerem je ustvarjalec ali drug upravičenec upravičen do deleža prihodkov od vsake nadaljnje prodaje NFT-ja.

NFT-ji temeljijo na pametnih pogodbah. Gre za samoizvršljivo programsko kodo, v katero so vključena vnaprej določena pravila. Ko nastopijo dogovorjeni pogoji, se pravila samodejno izvršijo.

Pametna pogodba lahko tako določa razdelitev prihodkov ob primarni izdaji NFT-ja in pri sekundarnem trgovanju med poznejšimi imetniki.

Avtor glasbenega dela in glasbena agencija si lahko na primer prihodke od primarne izdaje razdelita v razmerju 80 : 20. Ob vsaki nadaljnji prodaji lahko avtor prejme 2 % vrednosti transakcije, agencija pa 1 %.

Plačila se lahko izvršujejo samodejno, brez neposrednega poseganja človeka. Upravičenec ima kriptodenarnico, v katero se ob vsakem prenosu NFT-ja nakaže pripadajoči delež v ustrezni kriptovaluti. Na ta način lahko NFT za ustvarjalca, izdajatelja in druge deležnike predstavlja trajnejši vir prihodkov.

Digitalni ekosistemi

Razvoj vzporednih digitalnih svetov poteka že dalj časa. Second Life je začel nastajati leta 2003, Decentraland in The Sandbox pa sta novejša primera. Obsežen digitalni ekosistem je s svojo igro Fortnite vzpostavil tudi Epic Games.

Takšne digitalne ekosisteme pogosto povezujemo s pojmom metaverzum oziroma »metaverse«. Kriptovalute in NFT-ji lahko v teh okoljih predstavljajo temeljne gradnike.

NFT je lahko povezan z določenim sredstvom znotraj digitalnega sveta. Lastništvo virtualnega zemljišča ali stavbe v Decentralandu je lahko na primer predstavljeno z NFT-jem, ki je povezan s tem digitalnim premoženjem.

Samo v enem tednu decembra 2021 je bilo v štirih različnih metaverzumih kupljenih za približno 106 milijonov USD virtualnih nepremičnin.

Nakup NFT-ja

Med večje platforme za izdajo in trgovanje z NFT-ji so sodile Nifty Gateway, SuperRare, Rarible, OpenSea in Solanart, pozneje pa so lastne NFT-tržnice začele vzpostavljati tudi centralizirane kriptoborze.

Obstajajo tudi specializirane platforme, ki izdajajo lastne NFT-zbirke, kot je NBA Top Shot.

Uporaba decentraliziranih tržnic pogosto zahteva določeno raven tehničnega znanja. Uporabnik mora ustvariti kriptodenarnico, jo povezati s platformo ter razumeti postopek nakupa, prodaje in plačevanja transakcijskih stroškov.

Z vključevanjem centraliziranih kriptoborz je uporabniška izkušnja postala bolj podobna običajnemu spletnemu nakupu in s tem dostopnejša širšemu krogu uporabnikov.

Primeri NFT-zbirk in njihove vrednosti

CryptoPunks

CryptoPunks je zbirka 10.000 NFT-jev, izdana leta 2017. Posamezni NFT-ji iz zbirke so se prodajali za več milijonov USD. Avgusta 2021 je bilo v enem dnevu med njihovimi imetniki opravljenih za približno 143 milijonov USD transakcij.

NFT-ji so bili prvotno izdani brezplačno, njihova poznejša vrednost pa se je oblikovala s sekundarnim trgovanjem med imetniki.

CryptoKitties

CryptoKitties je zbirka digitalnih mačk, izdana leta 2017. Ena najvišjih zabeleženih cen za posamezno digitalno mačko je znašala približno 172.000 USD oziroma takratnih 600 ETH.

Bored Ape Yacht Club

Bored Ape Yacht Club je zbirka 10.000 NFT-jev. Septembra 2021 je bil eden izmed NFT-jev prodan za približno 2,9 milijona USD.

Oktobra istega leta je bila redka opica z zlato dlako, ki jo ima manj kot odstotek likov v zbirki, prodana za približno 3,4 milijona USD.

Spletna stran kluba: Bored Ape Yacht Club

Beeple

Marca 2021 je umetnik Beeple prodal statični NFT, sestavljen iz kolaža 5.000 digitalnih podob, ki jih je ustvarjal 5.000 zaporednih dni. Delo je bilo prodano za približno 69 milijonov USD.

Februarja 2021 je bil njegov dinamični NFT prodan za približno 6,6 milijona USD.

Povezava do NFT-ja: Beeple – CROSSROAD

Drugi primeri izdaj NFT-jev

NFT-zbirke so izdali številni drugi umetniki, športne organizacije, podjetja, glasbeniki in digitalne skupnosti. Med seboj se razlikujejo glede vsebine, redkosti, pravic imetnikov, tehnološke zasnove in poslovnega modela.

Velikost trga NFT in cene

V letu 2020 je bilo po podatkih, navedenih v izvirni različici članka, ustvarjenih približno 56 milijonov USD prodaje NFT-jev. V prvi polovici leta 2021 je prodaja presegla 972 milijonov USD.

NFT-ji se prodajajo po zelo različnih cenah, od nekaj dolarjev do več deset milijonov. Cena je odvisna od števila izdanih NFT-jev z določeno vsebino, njihove redkosti, prepoznavnosti ustvarjalca, pravic, povezanih z imetništvom, in predvsem od zanimanja na trgu.

Med največje segmente trga so leta 2021 spadali digitalni zbirateljski predmeti, sledili pa so NFT-ji, povezani z igrami in digitalno umetnostjo.

Med komercialno najuspešnejše ustvarjalce NFT-jev so v tem obdobju spadali Beeple, Pak, FEWOCiOUS, Trevor Jones, XCOPY in Mad Dog Jones.

Opomba za objavo: Tržni podatki, vrednosti posameznih NFT-jev in navedene platforme se nanašajo predvsem na obdobje 2021–2022. Pri ponovni objavi je priporočljivo jasno navesti zgodovinski kontekst ali te podatke posodobiti.